Sladkovodni akvarij

Hranilna podlaga

Za opravljanje svojih nalog morajo imeti akvarijska tla naslednje lastnosti:

Hranilna podlaga ima za akvarij velik biološki pomen, saj se v njen razvijejo posebne bakterije, ki sodelujejo pri pretvorbah snovi v naravnem kroženju dušika. Iz akvarija odstranjujejo strupene nitrate.

Naravna tla v sladkovodnem akvariju sestavljajo:

Hranilno podlago damo na dno akvarija. Ob zadnji steni naj bo podlaga visoka približno 4 cm, proti sprednji naj se znižuje in doseže samo 1.5 cm. Približno 5 do 10 cm za sprednjim steklom, odvisno od velikosti akvarija, ne damo podlage, ker tam ne bodo sadili rastlin. Hranilna podlaga naj bo od drugih sten odmaknjena vsaj 3 cm. Prekrijemo jo z 2 do 3 cm debelo plastjo spranega peska, ki ga spiramo v vedru z močnim curkom vode, dokler ni voda, kljub mešanju peska, popolnoma čista. Pesek ne sme vsebovati lahko-topnega apnenca; najboljši je silikatni pesek s premerom 2 do 3 mm. Priporočamo predvsem temnejše vrste peska. Tudi kamenje, ki ga uporabljamo za dekoracijo, ne sme vsebovati preveč apnenca. Kamenje ne sme imeti ostrih robov, da se ribe na njem ne poškodujejo, in bolje je, da je temnejše barve. Korenine so nepogrešljiva dekoracija v akvariju. Najprimernejši je les z barskih šotišč. Pod pesek ali podlago ne smemo nameščati grelnikov ali drugih tehničnih pripomočkov. Na dno lahko damo le talni filter in ga prekrijemo s peskom, ne pa tudi s hranilno podlago. Filtri naj bodo v enaki višini kot pesek ali pa jih obdamo s kamni, da jih zakrijemo.

Prehrana

Glede na način prehranjevanje razlikujemo:

Krmiljenje rib je zagotovo eno najbolj zanimivih opravil, zato jih ponavadi akvaristi hranijo prepogosto, kar povzroči, da zaradi stalnih presežkov hrane, hrana v vodi gnije in jo onesnažuje. Pri hranjenju z umetno – kosmičasto hrano je manj nevarnosti za pretirano hranjenje, saj je hrana lahka. Če je le mogoče, odrasle ribe hranimo dvakrat dnevno, mladice pa večkrat dnevno. Ribe zlahka zdržijo kratek čas brez hrane.

Prezračevanje

Prezračevanje v ekološko ubranih akvarijih ni potrebno, ker sami dosežejo pravo ravnovesje med kisikom in ogljikovim dioksidom. Prezračevati je potrebno manjše akvarije z normalno gostoto rib in vodih rastlin. Gibanje in mešanje vode, ki ga povzročajo prezračevalne naprave, hkrati izrabljamo še za enakomerno razporejanje segrete vode po akvariju. Prezračevalne naprave so:

Svetloba

Svetloba je tako kot v naravnih življenjskih okoljih tudi v akvarijih nujno potrebna za zagotavljanje ekološkega ravnovesja ne le za rastline, ampak tudi za akvarijske živali. Ribe potrebujejo menjavo dneva in noči. Akvarij naj ima svoja posebna svetila, ki morajo biti po količini, jakosti in barvni sestavi čimbolj podobna svetlobi v naravnih okoljih. Za rastline in živali je najbolj primerna naravna svetloba, vendar je ne moremo povsod uporabljati in uravnavati njeno količino, ker je odvisna od letnih časov in vremena. Preveč sončnih žarkov povzroči bujno množenje nezaželenih alg.
Akvarij opremimo z umetno svetlobo, ki naj bo nameščena nad akvarij. Rastlinam v akvarijih je treba priskrbeti zadostne količine svetlobe, ki jo potrebujejo za potek fotosinteze in za rast. Akvariji ne smejo biti premočno osvetljeni.
Na voljo so najrazličnejše svetilke z zelo pestrimi značilnostmi:

Priporočljivo je imeti prižgano umetno svetilko nekje do 8 ur dnevno, poleti manj, ker je vročina v zraku in dovolj dnevne svetlobe do večera.

Rastline

Tabela rastlin - pdf

Najpomembnejša vloga rastlin v akvariju je ohranjanje ekološkega ravnovesja v naravi. Na svetlobi jemljejo ogljikov dioksid, ki ga izdihavajo organizmi in ga s fotosintezo predelajo v hrano za lastne potrebe in kisik, ki ga izločijo v vodo. Porabljajo tudi nitrate in zmanjšujejo koncentracijo teh soli v akvarijski vodi.

Sajenje rastlin

Pred sajenjem rastline pregledamo, da niso umazane, če pa so na njih nezaželene alge ali polži, jih dobro speremo, lahko pa uporabimo tudi posebna sredstva za zatiranje. Po uporabi omenjenih pripravkov rastline dobro splaknemo, odrežemo spodnji del korenine in rastlino posadimo. Globina sajenja je odvisna od rastlinske vrste. Paziti moramo, da je listna roževina kratkostebelnih rastlin nad peskom. Pregloboko sajenje povzroča odpadanje listov, preplitvo zasajene rastline pa se rade izruvajo in jih moramo ponovno zasajati. Spredaj sadimo nizkorastoče rastline, zadaj pa višjerastoče. Paziti moramo, da rastline sadimo v skupinah in nesimetrično - skratka tako, kot te rastline rastejo v naravi.

Alge

Alge so zelo enostavne rastline, brez pravih tkiv in korenin, steblov in listov. Poznamo zelene, rjave, zlatorumene in rdeče. Množenje alg v akvariju prepoznamo po sluzastih slojih na akvarijskem steklu, tleh, rastlinah in okrasnih predmetih. Ob prvih znakih cvetenja je treba preveriti kakovost vode, količine raznih snovi v vodi. Alge imajo dobre in slabe lastnosti. Slabe lastnosti so, da z naselitvijo na rastlinah preprečijo izmenjavanje kisika in ogljikovega dioksida ter sprejemanje hranilnih snovi iz vode. Dobre lastnosti so, da so v naravnem okolju nujno potrebna hrana za plankton, so edina ali le dopolnilna hrana za nekatere ribe.
Odstranjevanje alg je zelo zamudno. S stekel jih lahko odstranimo z britvicami ali posebnimi strgali, druge okrasne predmete in naprave pa očistimo zunaj akvarija s pomočjo razredčene raztopine natrijevega poklorida in vode, ki je za alge zelo strupena. Preden jih vrnemo v akvarij, jih temeljito večkrat spreremo in posušimo.

Temperatura

Je zelo pomemben dejavnik za življenje v vodi, od katere sta odvisna rast in razvoj vodnih rastlin in živali. Od nje je odvisna količina raztopljenega kisika, vpliva pa tudi na druge življenjske razmere. Ribe in druge akvarijske živali so hladnokrvne, njihova telesna temperatura se spreminja glede na temperaturo okolja., zato so bolj občutljive za velika toplotna nihanja. Za večino akvarijev je najbolj primerna temperatura okoli 25 stopinj C., večina živali vrez težav prenaša znižanje ali zvišanje temperature za 1-2 stopinje C.

Ogrevanje

Živali in rastline iz tropskih predelov so prilagojene na življenje v toplih ali zmerno toplih vodah, kjer je temperatura skoraj celo leto nespremenjena, zato moramo v akvariju zagotoviti pravo temperaturo, moramo jo ogrevati in zagotoviti stalnost pri 25-26 stopinj C, v morskih celo 27 stopinj C. Toploto dosežemo in vzdržujemo z ustreznimi ogrevalnimi napravami. Uporabljamo neprepustne električne grelnike – povezani so z termostatom, ki je nastavljen na določeno temperaturo in prekine njihovo delovanje takoj, ko se voda dovolj segreje. Ko se voda ohladi za 1 stopinjo ali manj, termostat spet vključi električni tok v grelniku, ki začne segrevati vodo.

Zdravje rib

Viri bolezni zunaj akvarija:

Viri bolezni znotraj akvarija:

K preprečevanju bolezni rib največ pripomoreta pravilna prehrana in stalno vzdrževanje življenjskih razmer in ekološkega ravnovesja v akvariju.

Različne stopnje zdravljenja:

Zdravila:

Lapo d.o.o. | www.lapo.si
Zavrl & Zavrl d.o.o.
Računovodski servis Biro 46